Na vrhuncu svoje mladostne ustvarjalnosti, v času ko je gradil znamenito Zacherlovo hišo na Dunaju, je arhitekt Jože Plečnik (1872 – 1957) zasnoval tudi interjer iz temno politiranega lesa, ki ga je leta 1904 predstavil na zimski razstavi v Avstrijskem muzeju za umetnost in industrijo. Obsegal je kredenco, mizo, štiri ali več stolov, servirno mizico in stoječo uro. Kdo je pohištvo naročil, ni znano, vemo le, da sta ga izdelali dve tedaj najboljši mizarski podjetji A. Ungethüm in R. Ludwig. Verjetno je garnitura naletela na dober sprejem pri dunajskem občinstvu, saj sta pred leti na umetnostnem trgu prišli na dan dve poenostavljeni repliki kredence iz istega časa, ki nista bili okrašeni z intarzijo iz slonove kosti, ampak s cenejšim svetlim lesom. O nadaljni usodi izvirnega pohištva ne vemo ničesar. Slogovno pohištvo sodi v konec secesijske faze, za katero je zlasti na Dunaju značilno strogo geometrijsko okrasje iz pravokotnikov ali kvadratov. Plečnik je bil med njegovimi soustvarjalci in s tem dejansko pionir nove umetnosti.

Za repliko stoječe ure ni bilo veliko uporabnih podatkov. Zadostovati sta morala del načrta v naravni velikosti in stara fotografija. Urar Jurij Hübscher se je zahtevne naloge lotil zelo profesionalno. Iz skromno ohranjenih podatkov in s pomočjo svojih izkušenj s starimi urami je narisal podroben načrt, po katerem je mizar lahko izdelal ohišje. Ker so vsi deli za naš čas nestandardni, se je moral posvetovati tudi z različnimi obrtniki, ki so še obvladali stare tehnike izdelave. Pri rabi materialov je bil gospod Hübscher zelo dosleden in je tudi za lepljenje nevidnih lesenih površin terjal uporabo kostnega kleja. Veliko kovinskih delov je bilo treba izdelati posebej, kot na primer številčnico s kazalci, medeninasto okovje itd., da bi uro kar najbolj približal originalu. V vsakem najmanjšem detajlu tiči veliko truda, premišljanja in eksperimentiranja, zaradi česar končni izdelek lahko dobro predstavlja izgubljeno Plečnikovo umetnino in nam hkrati vrača enega od klasičnih biserov slovenskega modernega oblikovanja.

Umetnostni zgodovinar dr. Damjan Prelovšek